Depresija me je ujela v svoje klešče

Ne morem verjeti, kako se ti življenje lahko obrne:

  • Kako ne najdeš več izhoda,
  • Kako te nobeden več ne posluša,
  • Kako težki postanejo dnevi,
  • Kako mrtev postaneš,
  • Kako nepomembno se ti zdi življenje,
  • Kako se ne ceniš,
  • Nobena stvar te ne pritegne več.

Tako je, ko depresija najde pot, da ti začne uničevati življenje, ti pa ne moreš iz tega začaranega kroga. Včasih sem premišljevala, zakaj nekateri tako srečni ljudje, polni energije, naenkrat postanejo mrtvi v svojem telesu, kaj se z njimi zgodi, zakaj pride do tega in zakaj depresija pri njih, če so bili čisto nekaj drugega. 

Sama sem prepričanja, da veliko naredijo ljudje okoli te osebe. Če si srečen, nasmejan, poln življenja in se zbujaš popoln, potem pa te čez dan določeni ljudje uničijo iz dneva v dan in če to traja v nedogled, potem je depresija tukaj. Najbolj žalostno je to, če ima ta človek še vedno voljo, da bo rešil stvari, vendar ga ljudje okoli njega ne uslišijo. Če si želi povedat, kaj ga duši, kaj ga mori in ima željo razrešiti stvari, drugi pa mu ne prisluhnejo. Tukaj potem pride do tiste zadnje točke, ko ima depresija prednost in nas povozi, ker nimamo več nobenega, ki nas bi slišal in nam pomagal.

In če se mene vpraša je depresija prisotna pri ljudeh, ki so dobri, čustveni, vendar ne zmorejo več, ker drugi izkoriščajo njegovo dobroto, ko pa potrebuje on roko, pa ga nobeden ne usliši in ostane sam, drugi pa mirno živijo naprej, kot da se ne dogaja nič. Tako depresija nastopi pri ljudeh, ki nimajo pomoči, nimajo ušes, ki bi ga poslušale, nimajo rame, na katero bi se lahko naslonili. In to ljudje so dobri po srcu, vendar je depresija zmagala. Zato, če vidite, da nekdo postaja zaprt, ki je prej bil veseljak, namenite mu rame, kajti lahko da boste ravno vi tisti, ki ga boste rešili, da depresija ne bo zakorakala v njegovo življenje.…