zdravje

V preteklem letu sem imela veliko težav z zdravjem. Odločila sem se, da spremenim svoje življenje navade in se posvetim naravi. Tako sem si med drugim omislila tudi vrt, kjer sem imela svojo lastno zelenjavo. Pri tem je morala biti zemlja za vrt naravna in čim bolj kakovostna. Vedela sem, da je zelenjava, ki jo kupujemo v trgovini škropljena z raznimi kemičnimi sredstvi. Nisem pa bila seznanjena, da se je veliko insekticidov, ki se uporablja za boj proti škodjivcev, rakotvornih.

Seveda ta sredstva ostanejo tudi na sadju in zelenjavi, ki jih mi uživamo. Ker sem bila v preteklem letu veliko na zdravstvenih preiskavah zaradi želodčnih težav, sem se odločila, da spremenim prehrano. Mož mi je uredil čisto nov vrt. Na to površino je bila pripeljana posebna zemlja za vrt, ki je bila pregledana, da nima kemičnih sredstvev. Nato sem kupila zelišča in zelenjavo, ki je bila pridelana na naraven način. Ker sem bila še vedno v bolniškem staležu, sem imela čas, da se ukvarjam z vrtom. Pravijo, da kontakt z zemljo spodbudi sproščanje serotina, ki je naravni antidepresiv. Kakorkoli, jaz sem bila na vrtu srečna. Dotik z zelenjavo in zelišči me je pomirjal.

Prav tako sem se zavedala, da bo moja zelenjava naravna in zdrava. Ko je bil celoten vrt posajen, se je pokazalo, da je bila zemlja za vrt kvalitetno izbrana. Nisem imela veliko plevela. V kolikor je zrasel, sem ga tudi pravočasno odstranila. Ker je mož vrt pred tem v celoti prekopal, je bila zemlja za vrt toliko bolj rahla. Tako so lahko hranilne snovi iz nižjih slojev prišle na površje. Ko je bila zemlja za vrt premokra pa nisem delala na vrtu. Prvič je to lahko škodljivo za vrnine, pa tudi nase sem morala paziti. Vesela sem, da imam svoj lastni vrt in lastno pridelano sadje in zelišča.

Pridelala sem veliko lastnih izdelkov, ker je bila zemlja za vrt zelo kvalitetna …

Že nekaj časa sem se zelo slabo počutila. Nikoli si nisem mislila, da lahko pridem v obdobje, ko ne bom mogla več. Ne zanm vam točno razložiti, kaj vse se je z menoj dogajalo, lahko vam samo povem, da so mi zdravniki svetovali zdravila proti depresiji. To je bil moj najbolj grozni dan, ko nisem več vedela, kaj je prav in kaj narobe. Tisti dan sem res dobila na recept zdravila, ki pa jih nisem želela dvigniti. Enostavno si nisem mogla priznati, da sem depresivna in potrebna tablet. Zavedala sem se, da mi takšne diagnoze ne more postaviti en družinski zdravnik in da je vse preveč tega, da se danes ta zdravila jemljejo kar tako. Ljudje se ne zavedajo posledic, ki sledijo. Ker pa sem sama točno vedela, kako in kaj to pomeni zame, sem se odločila, da si pomagam sama.

Tako sem začela razmišljati, kako bi si pomagala sama in zavedala sem se, da je pred mano dolga pot, ker je moje telo bilo sesuto, tako psihično, kot fizično. Morala sem začeti počasi. Tako sem se začela vsak dan sprehajati. To je bil moj tisti začetek, ko sem vedela, da delam prav. Čutila sem, da bom tako napredovala. Imela sem zelo težke dneve, včasih na robu, da se mi dobesedno zmeša, a sem šla preko tega. Danes sem zdrava, nasmejana oseba, takšna kot sem bila včasih. Kaj je temu botrovalo ne vem točno, vem pa, da je bilo več stvari, od gibanja, prehrane in duhovnega razvijanja.

Sprememba moje jutranje rutine mi je povrnila zdravje …