Danes so tattuji že nekaj zelo vsakdanjega, in bi lahko rekli da je skoraj redkost, videti koga ki tattoja nima. Namreč včasih je bilo tako, da če si imel tattoo je bil to cel tabu, saj je bilo veliko zgražanja nad tem. Velikokrat se je delalo tudi v nenadzorovanih okoljih, in ne z tolikšno sterilnostjo, ko se to opravlja danes.

Včasih so si risali tattuje, da so pokazali, dokazali pripadnost določeni skupini. Večino je šlo za verske, simbolne ali pa tudi kulturne obrede. S tetovažami so izražali svojo osebni identiteto, ki pa jih je zaznamovala do konca svojega življenja. Zaradi takšnih nenadzorovano izdelanih tetovaž je velikokrat prišlo do raznih okužb in reakcij na kožo. Bodisi zaradi barv, ki so jih uporabljali za tetoviranje, kot tudi reakcije na vbod v kožo. Prav tako so se pojavljale alergijske reakcije in težave s celjenjem in dolgoročno zdravje kože je bilo v tistih časih zelo problematično. Seveda se lahko zdravstvene težave pojavijo tudi danes, predvsem kakšne alergijske reakcije ali kakšne druge reakcije na kožo, vendar pa so to zelo redki primeri.

Danes so okolja, kjer se kreirajo tattooji lahko veliko bolje nadzorovana, hkrati pa tudi so za takšno dejavnost bili ustvarjeni tudi higienski standardi, ki jih morejo tetoverji upoštevati, če želijo tržiti svojo dejavnost. Tudi nega kože po tetoviranju, je veliko bolje raziskana in prilagojena za boljše celjenje, za kar pa so včasih uporabljali naravna olja, razne rastlinske izvlečke, maščobe, smole ali pa tudi naravne voske.

No, po vsem tem napredku tehnologije in medicine, so se tudi tattuji zelo spremenili in stilizirali. Tako so nastali tudi zelo različni stili in lahko posamezniku kot tudi tetoverju omogočajo izražanje svoje kreativnosti in osebnosti na koži. Tako so motivi za tattuje zelo zahtevni, osenčeni, in barviti.…