Nikoli si nisem mislil, da se bom nekoč znašel v okolju, kjer bom delal varstvo otrok, oziroma bom skrbnik. Nisem si namreč mislil, da me bo kaj takšnega veselilo, oziroma da se bom sploh ukvarjal s tem. Skozi leta pa sem nekako ugotovil, da mi to delo sploh ne gre tako slabo, niti mi ni težko, oziroma naporno. Imel sem namreč mlajšo sestro, ki je bila kar nekaj let mlajša od mene. Tako sem moral pogosto skrbeti za njo, ko najinih staršev ni bilo. Kasneje sem se s tem srečal tudi pri sosedi, ki me je velikokrat prosila, če popazim na njene otroke, saj smo se včasih skupaj igrali, ter sta me imela rada. 

No tako pa sem videl, da bi lahko bilo varstvo otrok nekaj, kar bi lahko delal kot študentsko delo. Zato sem si malo ogledal različne opcije na različnih servisih, ter sem našel kar nekaj dobrih ponudb. Zaradi tega sem se kar odločil, da se prijavim ter bom videl, če mi je to sploh všeč, oziroma če bo to nekaj zame.

Ko pa sem začel z delom, pa sem bil precej zadovoljen. Takšno delo mi namreč res ni povzročalo težav. Čeprav večina ljudi ne mara ravno paziti otrok, ker so lahko naporni, to meni ni bilo prav nič težkega. Ker sem imel mlajšo sestro pa sem tudi točno vedel, kaj delam, oziroma kaj moram narediti. 

Večino časa pa je bilo varstvo otrok precej samoumevno. Z otroci smo se igrali kakšno igro, pred spanjem sem jim prebral pravljico in na vsake toliko časa pripravil kaj za jesti. Za vse različne aktivnosti in hrano pa so mi informacije že dali njihovi starši, tako da sem točno vedel, kaj imajo radi in kaj lahko jejo. 

Na ta način sem lahko med študentskimi leti prihranil kar nekaj denarja, kar mi je prišlo kasneje prav.…