Tinitus je definitivno neprijetno zadevo

Tinitus je nekaj, kar se lahko zgodi čisto vsakemu posamezniku. Tukaj štejem tako mlade kot tudi starejše. Moj fant je ena izmed tistih, ki je imel oziroma še vedno ima tinitus. To je predvsem dobil zaradi glasbe. Že od malih nog je vedno nekaj igral in v najstniških letih je začel sodelovati v različnih skupinah. To je pomenilo, da je hodil na veliko koncertov in prav tako je spremljal druge, ki imajo skupine in hodil na njihove koncerte.

Tinitus je definitivno neprijetno zadevo

To je seveda pomenilo, da je bil izpostavljen glasnemu okolju celo svoje življenje. Tinitus je nekaj, kar je imel že od takrat, ko je začel z glasbo, ampak tega se ni zavedel. Vedno je imel nek šum v ušesih, ampak enostavno ni vedel, če je to nekaj normalnega ali je to samo nekaj, kar sliši on. Ko se je zavedal, da je to definitivno nekaj, kar sliši samo on je seveda šel k zdravniku in takrat je izvedel, da gre za tinitus. To je izvedel predvsem tako, da je vprašal prijatelje, če tudi oni slišijo nek šum v ušesih in ko so mu oni povedali, da tega ne slišijo, se je odločil, da bo šel k zdravniku. Zdravniki mu v tistem momentu niso znali, kaj dosti pomagati. Vedeli so le za kaj točno se gre. Predlagali so mu tudi čepke za ušesa, predvsem ko igra in ko hodi na koncerte, saj drugače si bo lahko zelo hitro poslabšal sluh.

To je nekaj, kar si ni želel in zato je tudi upošteval nasvet zdravnika in začel nositi čepke. Na začetku je definitivno potreboval kar nekaj časa, da se jih je navadil, potem pa mu je postalo to že samoumevno. Zelo hitro je ugotovil, da mu glasno okolje ni več tako všeč, še naravno, zato je čisto vsakič, ko je pozabil čepke doma, šel zelo hitro domov. Če ni šel hitro domov, so ga začela ušesa res zelo hitro boleti in to je bilo nekaj, kar njemu definitivno ni bilo všeč.…

Sprememba moje jutranje rutine mi je povrnila zdravje

Že nekaj časa sem se zelo slabo počutila. Nikoli si nisem mislila, da lahko pridem v obdobje, ko ne bom mogla več. Ne zanm vam točno razložiti, kaj vse se je z menoj dogajalo, lahko vam samo povem, da so mi zdravniki svetovali zdravila proti depresiji. To je bil moj najbolj grozni dan, ko nisem več vedela, kaj je prav in kaj narobe. Tisti dan sem res dobila na recept zdravila, ki pa jih nisem želela dvigniti. Enostavno si nisem mogla priznati, da sem depresivna in potrebna tablet. Zavedala sem se, da mi takšne diagnoze ne more postaviti en družinski zdravnik in da je vse preveč tega, da se danes ta zdravila jemljejo kar tako. Ljudje se ne zavedajo posledic, ki sledijo. Ker pa sem sama točno vedela, kako in kaj to pomeni zame, sem se odločila, da si pomagam sama. 

Tako sem začela razmišljati, kako bi si pomagala sama in zavedala sem se, da je pred mano dolga pot, ker je moje telo bilo sesuto, tako psihično, kot fizično. Morala sem začeti počasi. Tako sem se začela vsak dan sprehajati. To je bil moj tisti začetek, ko sem vedela, da delam prav. Čutila sem, da bom tako napredovala. Imela sem zelo težke dneve, včasih na robu, da se mi dobesedno zmeša, a sem šla preko tega. Danes sem zdrava, nasmejana oseba, takšna kot sem bila včasih. Kaj je temu botrovalo ne vem točno, vem pa, da je bilo več stvari, od gibanja, prehrane in duhovnega razvijanja. 

Sprememba moje jutranje rutine mi je povrnila zdravje