Nekaj časa nazaj sem začela načrtovati svojo poroko. Že dolgo sem vedela, kaj si želim in kako želim, da moja poroka izgleda, zato sem se tega procesa res veselila.
Imela sem tudi približno predstavo, kako naj izgledajo moja vabila za goste. Vse sem lepo napisala in pripravila, treba je bilo le še natisniti. Na srečo sem imela že sestavljen seznam povabljencev, zato je šlo hitro. Ko sem vse skupaj sprintala, sem pa takoj ugotovila prvi problem: čisto sem pozabila na kuverte.
Kuverte so seveda ključen del, saj sicer vabil ne morem poslati. Kuverte sem šla hitro iskati na pošto, a tam jih žal niso imeli veliko na zalogi. Ravno so čakali novo pošiljko, zato sem morala na drugo pošto. Res je, da je bila prva pošta majhna in nisem mogla pričakovati, da bodo imeli toliko kuvert. Na drugi pošti sem na srečo dobila kuverte – točno toliko, kot sem jih potrebovala – in vzela še znamke. Vse sem lepo zapakirala in odnesla nazaj na pošto, da se odpošlje.
Ker so bila vabila pripravljena in poslana, sem se lahko lotila naslednjega koraka: poročne obleke. Prostor, ambient in vse ostalo sem imela že rezervirano, samo svoje obleke še ne. Tudi moj zaročenec je svojo našel prej kot jaz. Ko sem končno izbrala tudi svojo poročno obleko, sem lahko zadihala in se dneva res začela veseliti. Vedela sem, da bo to nepozaben dan, in komaj sem čakala. Vesela sem, da sem vse načrtovala tako, kot sem si želela, in da se je izšlo brez zapletov.