Prijatelj je vsakič, ko je prišel na obalo, z zanimanjem opazoval ladje; fascinirale so ga ogromne kontejnerske ladje, avtomobili, pripravljeni za odpremo, pa tudi dvigala in neprestano gibanje.
Vse skupaj se mu je zdelo zelo impresivno, a tudi precej skrivnostno. Ko ti kdo omeni besedo oziroma besedno zvezo Luka Koper, marsikdo najprej pomisli na ladje, kontejnerje in tovor, redkeje pa na to, koliko procesov mora potekati usklajeno v ozadju. Prijatelja je zato zelo zanimalo, kako izdelki, ki jih vsakodnevno uporabljamo, prepotujejo tisoče kilometrov; če logistična veriga ni učinkovita, lahko hitro pride do zamud, visokih stroškov in motenj pri oskrbi trgovin ter podjetij. Sodobna pristanišča niso več le kraji pretovora, temveč pomembna logistična središča, ki povezujejo različne vrste transporta. Začel se je spraševati, kako blago dejansko pride do končnega kupca, in spoznal, da ima tu Luka Koper veliko vlogo, saj povezuje pomorski, cestni in železniški promet. To omogoča učinkovitejši pretok blaga in hitrejšo distribucijo izdelkov, zaradi česar je Luka Koper pomemben most med trgi. Svojo raziskavo je zaključil z boljšim razumevanjem poti izdelkov in pomena logistike v vsakdanjem življenju ter se začel zavedati, da za vsakim izdelkom stoji kompleksna transportna mreža.
Konec koncev je ugotovil, da je Luka Koper tesno povezana s Srednjo Evropo in z globalnimi trgi, saj omogoča pretovor različnih vrst tovora. Prav Luka Koper predstavlja pomemben del slovenskega gospodarstva ter ustvarja številne poslovne priložnosti. Vsa ta logistika in transport sta ga zelo pritegnila; še bolj se je začel zavedati, kako globoko smo medsebojno povezani, in bolje razumel dinamiko mednarodne trgovine.
Zato zanj Luka Koper ni le misel na tovorniške ladje, temveč celovit in kompleksen sistem.